Lahko arhišektura pomaga ljudem cveteti?

Lani se je Arhišektura odpravila na pot v Maroko na počitek in študij lepot arhitekture. Pot jo je načrtovano zanesla v medino Fesa. Dar Bensouda je ena najlepših starih palač v labirintni medini. Arhitekturno nadzorovana prenova je med vsemi ostalimi prenovami darov v Fesu, najbolj avtentično ohranila duh preteklega časa, obenem pa pričarala sodobno bivanje brez vnašanja elementov zahodnega sveta.

Riadi in dari so tradicionalne maroške hiše, ki se razlikujejo v tem, da imajo riadi notranji vrt, pogosto zasajen z drevesi pomarančevcev in limonovcev ter včasih z elementom vode, medtem ko imajo dari dvorišče s fontano v sredini.

Dar Bensouda ima oboje. V osrednjem notranjem arkadnem dvorišču, kjer so vhodi v sobe/sobane je vodno zrcalo. V drugem atriju - notranjem vrtu pa ima kamnit bazen s fontano. Tam se uživa v slastnih obrokih in kopanju.

Celotni ambient je seveda vrhunsko mojstrstvo maroških obrtnikov, ki znajo iz lesa narediti vesolje čipke in iz navadnega ometa prekrasne zelije. Zelije so v vzorcih rezbarjen in prekrasno barvan beli omet.

Oblazinjeni fotelji stojijo direktno pod nebom v senci čudovite arhitekturne scenografije.

Taka kot je ustreza branju, premišljevanju in pogovorom – načinu bivanja, zaradi katerega smo prišli tja.

Arhitektura prostora nas je popolnoma prevzela in je globoko vplivala na nas.

Vsaj tako smo mislili ...

Vendar je konec tedna nek moški jezno rekel: » Vse to pravzaprav v resnici ne pomeni nič, ali pač?« Z »vse to« je mislil arhitekturno lepoto.

V daru sta bila še dva arhitekta in pogovori so velikokrat nanesli na temo estetike. Moški se ni strinjal z našim mnenjem, da je lepota oziroma estetika nekaj, o čemer je vredno govoriti. Spraševal je ali ima izgled prostora kakršenkoli pomen. Lahko vpliva na nas? Nam pomaga cveteti? Nas naredi, da se počutimo nesrečni? Mirni? Nestrpni? Kontemplativni? Nas naredi, da čutimo karkoli?

To so zelo dobra vprašanja na katera Alain de Botton, avtor 'Arhitekture sreče' ali 'Srečne arhitekture', ponuja odgovore.

Seznam je naslednji:

Kaj je arhitekturna lepota?

Botton sledi zgodovini debate o temi lepota s preprostimi jedrnatimi osnovami. Ko bralec prebere še zadnjo stran in zapre knjigo, je oplemeniten z novim besednjakom, s katerim lahko analizira prostore v katere vstopa. Prepriča se lahko, da arhitektura ni samo pomembna, ampak izjemno pomembna.

Arhitektura ima moč – in zato odgovornost – da ljudem pomaga, biti to kar želimo.

Arhitektura nas lahko dvigne, lahko nas potlači.

Arhitektura lahko oblikuje našo izkušnjo v življenju na boljše ali na slabše.

Arhitektura nas lahko pomiri, lahko nas spravi do joka, lahko nas napelje k plemenitosti.

Prav tako de Botton pravi: » Vsekakor ste lahko zlobna oseba v lepi hiši.«

Arhitektura ne more odpraviti bolečine ali žalosti. Ni skrivnostni talisman proti počasni tesnobnosti, ki nas lahko napade.

Moč v estetiki vsekakor je, vendar to ni vseobsežna moč, je moč, za katero so lahko nekateri ljudje bolj dovzetni od drugih.

De Botton nadaljuje: » Pravzaprav lahko od vsake zgradbe zahtevamo, ne samo da lahko naredi določeno stvar, ampak da lahko izgleda na določen način, ki prispeva k danemu razpoloženju religioznosti ali učenosti, rustičnosti ali modernosti, poslovnosti ali domačnosti.

Lahko zahtevamo, da nudi občutje gotovosti ali razburljivosti, občutje harmonije ali zadržanosti. Lahko upamo, da poveže preteklost ali stoji kot simbol prihodnosti.

Pritožiti se moramo enako zavzeto, kadar arhitektura ni lepa, kot bi se nad nedeljočo kopalnico. Lepota in funkcija ne smeta ostati ignorirani.

Ne želimo, da so naše hiše le zavetje za nas, ampak želimo tudi in predvsem, da se z nami pogovarjajo – da se z nami pogovarjajo o tem, kar je za nas pomembno ali kar je pomembno pomniti.«

Nasvet:

Arhišektura naj vam pomaga cveteti! Imejte jo vedno blizu sebe!

Kaj mislite vi o o lepoti v vaši hiši? Ali je vaša hiša že a r h i š e k t u r a ?

fotografije: dj design, studio db